Verjetno vsake toliko pride en taki dan, ko ne želim pisati o kozmetiki, novih izdelkih, ki jih testiram in bom o njih lahko pisala, govorila to jesen.
Jesen bo zagotovo ponovno zelo zanimiva na področju naravne kozmetike.
Tako intenzivnega meseca, kot je bil julij, že dolgo nisem imela. V sebi sem nosila vso možno ljubezen do narave. Vsaka plastična vrečka mi je bila moteča, vsaka kaplja vode se mi je zdela potratna, vsak papirček na tleh, moteč ...
Tako globoko v sebi mi je hudo za naš Kras, naravo, vsako drevo, ki je izgubilo bitko z ognjem, živali, ljudi.
Vsi možni alarmi so odmevali v meni, kdaj, če ne zdaj. Kdaj narediš tisti korak, da se po svojih najboljših močeh trudiš in pripomoreš k ohranjanju nam enega in edinega doma, Zemlja.
Kdaj, če ne zdaj?
Vedno pravim, da šteje vsak še tako majhen korak. Vsak! Tudi, če prvotno ni nič posebnega zate, je morebiti za nekoga, nekaj velikega.
Resnično si želim, da bi se vsakemu izmed nas vklopil droben alarm, ki bi v nas spodbudil nekaj več in bi nam resnično odprl srce, da bi lahko bili še boljši. Najprej zase, šele na to za druge.
In vročinski val, ah, kako sem vesela vsakega dne, ko vročina popusti in začutiš sveže jutro.
A po drugi strani poletje tako hitro mine in tudi moje telo se zna prilagoditi spremembam in čutim, da mu letos ni preostalo drugega.
V mesecu avgustu si želim, da ponovno najdem mir v sebi, si vzamem trenutek več zase, obiščem tiste osebe, ki mi veliko pomenijo.
Tako nepredvidljivi časi nas čakajo, se mi zdi, za to sebi in tebi želim, da v avgustu plujeva v mirnih vodah obdani z osebami, ki bogatijo najino življenje.
Objem, Monika
