Kdaj veš, da je čas, da narediš korak naprej? Kdaj veš, da je odlašanje izguba časa?
Kdaj?
Ko se neprestano sprašuješ kako bi rada nekaj naredila z vsem potencialom, ki ga imaš, ko na dnevni bazi tuhtaš med DA in NE.
Mene je "povleklo" v vsej polni meri, ker je bilo vprašanje časa. Morala sem narediti to, ker sem cenila najprej sebe, svoje delo, svoje želje, sanje, cilje. Ker je avtorska pogodba bila moreča.
Ideja, vizija, je bila v moji glavi. Nikoli nisem vedela kaj mi bo dejansko prinesla, se je naj bojim, bom razočarana.
Vedno so vzponi in padci, vedno pridejo dobri in slabi dnevi. Ampak, če se resnično "vržeš" v to kar rada počneš, je strah samo delček tistega, ki te naj skrbi.
Ni težko odpreti svoje dejavnosti, ni težko urediti vseh papirjev, imeti pogoje, ki ti omogočajo novo delo, težje je redno delo obdržati, težje vzdrževati dejstvo, da bo potrebno veliko truda. Poudarek na VELIKO.
Ni težko povedati koliko je vreden tvoj čas, tvoje delo, težje je ljudem obrazložiti kako veliko jim lahko daš. Številke gor in dol, čisto prežvečena tema v podjetništvu, a še vedno tako zelo pomembna. Delam v ozadju podjetij in vem kako je, ko se nekdo resnično trudi, drugim pa so pomembne samo številke, dosegi, analitika, ne toliko odnos in srčnost. Ampak verjemite mikro je IN, na koncu tudi najbolj uporniški opazijo, da bo potrebno nekje popustiti :). Kaj je za vas v Sloveniji mikro pa morate znati presoditi sami, mene so tega naučili drugi.
Ni dneva za katerega bi si rekla, da mi je žal, da sem naredila korak naprej. Seveda mi je lažje, ker je popoldanska dejavnost definitivno manj stresna kot imeti tisti "tapravi" sp. Je lažje, ker vem, da nisem od tovrstnega dela odvisna, je le dodaten zaslužek s katerim vlagam v znanja, v stvari, ki me veselijo, ki jih pred tem nikoli nisem imela, videla. Je pa tudi stres, včasih veliko stresa, veliko več dela, kot ga imaš v svoji klasični službi. Ampak za vsakim tvojim DA, stojiš ti, in ni pošteno, da se nad obilico dela na koncu jeziš :).
Pogum je tisto kar me opredeljuje v moji zgodbi, vztrajnost, energija in zaupanje v sebe.
Če tuhtaš, premlevaš vsak dan, pojdi in naredi to. Naj te ne bo tako zelo strah, da ne bi uresničila svojih sanj, ali pa jih vsaj poskusila doseči. Mogoče ti bo uspelo, mogoče bo to zate prevelik zalogaj, nikoli pa ne boš vedela, kaj bi se lahko zgodilo, če bi naredila tovrsten korak že prej.
Vsak lahko kreira vsebine, piše zgodbe, fotografira, kreira svoj blog. Vsak lahko v svoji branži najde ljudi, ki iščejo tudi njega. Ne potrebuješ vez, če dobro delaš te ljudje sami poiščejo. Ni pomembno kako veliko je tvoje ime, pomemben je odnos, energija, ki jo izžarevaš, toplina, ki jo daješ, pomembno je tvoje srce.
Ne tuhtaj tako dolgo kot sem jaz, če si maximalno zaupaš si na dobri poti.
Vedno sem ti na voljo za nasvet, pomoč in podporo. Hvala, ker me bereš in hvala, ker slediš svojim sanjam. To je edino, ki v tovrstni zgodbi šteje.
